Če za koga, velja za izobraženega človeka, da se na starost, po upokojitvi ne sme umakniti.
Celo življenje si je kopičil znanje, izobrazbo. Služba ga je tako zaposlila, da vsega tega ni mogel ’’prodati.’’ Pa pride blažena starost, ko je priložnost za to. Če tega poslanstva ne izpolnijo, bo družbi nekaj manjkalo. Človeški družbi so stari ljudje potrebni kot so ji potrebni mladi, pa tisti, ki so na višku svoje ustvarjalnosti. Da je star človek koristen član družbe ni izjema, mora biti pravilo.
Koncert sta pričeli hči Petre, Ema s petjem, na klavir pa je igrala Špela. Sta tako mladi in si pravim, da s teh deklet še nekaj nekoč bo. Petra je prebrala prelepo zgodbo o rojstvu Jezusa. Kako se me je dotaknila. Nastopila je tudi kotuljska vokalna skupina in zapela tisto znano pesem Pastirci kam hitite. Za to prijetno zapeto pesmijo, je Petra v odlomkih prebrala znano Andersenovo pravljico, Deklica z vžigalicami. Ob tej pravljici sem se spomnil davnega leta, ko sem bil star šest let, brat Mirko pa štiri. Mama naju je zbudila ob treh zjutraj, čisto omotična sva odšla pred trgovino. Pred vhodom še ni bilo nikogar. »Danes nama bo uspelo dobiti tisto moko!« je dejal brat Mirko. Bila je zgodnja ura, ker je bil mesec maj, so bile noči še mrzle in naju je neznansko zeblo. V kratkih hlačah in bosa sva prezebala. Še vžigalic nisva imela, ki jih je imela tista deklica iz Andersenove pravljice. No, pa sva le preživela. To so bili težki časi.
Vokalna skupina Svitanje je zapela Sveto noč. Kadar slišim to pesem, se vedno spomnim na naše domače, ko smo doma ob jaslicami posedali in nam je mama pripovedovala o svoji mladosti.
Tudi Cvetka Kramberger in ob spremljavi Matjaža Marinča na klaviaturah zapela tri lepe pesmi.
Lučka v jaslicah tiho gori,
tople spomine nam v dušah budi.
Srečo, ki nismo je našli nikjer,
spet nam prinaša sveti večer.
To je večer, ki bo zmeraj oznanjal to;
da k nam se sklanja Bog z ljubeznijo.
In zato ta večer vedno bo v nas živel,
srca nam bo prevzel in jih ogrel.
- Juvan
Nastopili sta tudi dve mladi balerini sestri Elena in Karolina Fernandes, ki sta kar poleteli po cerkvenem prostoru. Vidi se, da obvladata ples. Izmenjaje sta še zapeli vokalna skupina KD Svitanje in Kutuljska skupina.
Spomnili smo se tudi na 26. december 1990, ko so razglasili rezultate volitev o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. O tem je tudi Jože Potočnik zrecitiral pesem Domovini in O, Vrba. Kako se je vživel v recitacijo.
Kje najlepše sonce sije,
kje najlepše dež rosi,
kje prijazen veter brije,
kje se mavrica iskri?
Kje se sliši ptičje petje?
Kje so lastovke doma?
Kje si najdejo zavetje
medved, volk in srnica?
To je moja domovina,
to je tu, kjer sem doma,
tu živi moja družina,
to si ti, Slovenija.
Koliko gozdov imamo,
hribov, gričev in planin?
Koliko voda poznamo
in zelenih površin?
Kje najlepše je pozimi,
ko narava trdno spi?
Kje najlepše je spomladi,
ko vse spet oživi?
To je moja domovina,
to je tu, kjer sem doma,
tu živi moja družina,
to si ti, Slovenija.
Petra se je zahvalila vokalni skupini KD Svitanje, vokalni skupini iz Kotelj. Recitatorki in pevki Emi Jamnik in pianistki Špeli Brumen, Cvetki Kramberger in Matjažu Marinču. Ena izmed članic društva Lučka, pa se je zahvalila Petri, da je tako odlično pripravila program.
Ob koncu pa smo bili povabljeni pred cerkev, da smo zaužili pecivo, zakuhanček in čaj.
Hvala Petri, da je nam organizirala prevoz in Mežice, Prevalj, Raven, Dolž, Slovenj Gradca in Pameč. Hvala avtobusnemu šoferju, da nas je varno pripeljal nazaj v domači kraj.
